Sedim v sobi pri prijateljih in pospravljam svojo fotografsko opremo. Ura je pozna. Utrujen sem in zaspan, vendar srečen. Kar nekaj let nazaj sem v eni od izdaj National Geographica v članku o Svileni poti videl fotografijo Šahove mošeje v Isfahanu. Fotografija je za vedno ostala v mojem spominu. Bila je eden od razlogov, zakaj sem si želel obiskati Iran. Danes sem tudi sam uspel posneti podobno fotografijo. Tam, na trgu Nagsh-e Jahan, v modri večerni svetlobi, ko se je svetloba luči čarobno odbijala od modro obarvanih ploščic. Uspelo mi je. Zadovoljen sem... Potovanja so vedno tako ali drugače povezana s fotografijo. Tudi če sami ne fotografiramo, pogosto sprejemamo odločitve o naslednjih potovanjih ravno na podlagi fotografij. Santorini? Modro morje in nebo, med njima bele hiške. Toskana? Travnati griči in ciprese. Pariz? Eifflov stolp. Takšne podobe se nam, ko izbiramo našo naslednjo destinacijo, prikazujejo v glavi. Zakaj? Zaradi fotografij. Ljudje, ki potujejo, pogosto fotografirajo. Najprej, da zase ohranijo spomine. Fotografija je zamrznjen trenutek, spomin na dogodivščino, na katero bi brez fotografije že zdavnaj lahko pozabili. Na ljudi, ki so jih takrat spoznali in skupaj preživljali čas. Fotografirajo, da lahko fotografije pokažejo sorodnikom, prijateljem in znancem. Da jim predstavijo svoje videnje potovanja. Da poslušalci lahko dobijo vtis o kraju, ljudeh in kulturi, ki so jo obiskali. Kasneje lahko pripravijo tudi potopisno predavanje za širši krog ljudi. Morda si po koncu potovanja zaželijo in si tudi obljubijo, da bodo na naslednjem potovanju posneli še boljše fotografije. Danes, ko imajo naši telefoni možnost fotografiranja, smo vsi vsak po svoje popotni fotografi. Obstajajo pa tudi ljudje, ki povežejo fotografijo in potovanje do te mere, da fotografija postane glavna dejavnost na potovanju. Da potujejo predvsem zaradi fotografije. Da izbirajo svoje destinacije z razlogom, ker tam želijo posneti določeno fotografijo. Sam že dolgo spadam v to kategorijo ljudi. Fotografija je moje glavno vodilo na potovanju. Mojim potovanjem daje smisel. Ni mi več težko vstati sredi noči in se odpraviti na lokacijo z nepozabnim razgledom na kraj, kjer se trenutno nahajam, in tam počakati na čudovito jutranjo svetlobo. Ni mi težko izpustiti ogled muzeja, da lahko neobremenjeno vandram po okoliških ulicah in lovim trenutke. Ni mi težko zmrzovati na mrazu, če mi uspe ujeti pravo svetlobo in trenutek. Fotografija pomaga tudi pri premagovanju meja med popotnikom in lokalnim prebivalcem. Pogosto se po prijaznem nasmehu in nevsiljivi fotografiji popotniku odpro vrata do gostoljubnih domačinov ali lokalnih posebnosti. Na potovanjih že dolgo več ne kupujem spominkov. Zame so najboljši spominek dobre fotografije. Ko danes primem v roko fotoaparat, najprej pomislim, na katero potovanje bi šel rad fotografirat. Fotografija je zasvojenost. Enako kot potovanja. *Z Nejcem se lahko odpravite na pot aprila 2017, ko boste lahko ob njegovem mentorstvu 2 dni fotografirali Plitvice. Program in prijave tule. Nejc Trpin, trips4photos |
0 Comments
Leave a Reply. |
piše Desetnicazapisi o lepotah in pasteh v turizmu arhiv
November 2018
|